Prevajanje nemščine

Nemško slovenski prevodi

Germanski jezik, govori ga cca. 140 milijonov prebivalcev, saj ga v glavnem govorijo v Nemčiji, Avstriji in Švici. Zanimivo je, da se posamezne enake besede v vseh treh državah razlikujejo, npr. mesec januar (Avstrijci ga imenujejo Jänner, Nemci pa Januar) ipd..

Dve izmed osnovnih značilnosti jezika sta, da se vsi samostalniki, ki pa so lahko sestavljeni iz več besed(npr. Flugzeugabsturz), pišejo z veliko začetnico, določni členi der, die, das, pa določajo njihov spol.

Za razliko od slovenščine, nemški jezik ne pozna dvojine in ima v svoji abecedi zraven 5 samoglasnikov (a, e, i, o, u), še 3 s preglasi (ä, ö, ü) in seveda dvoglasnike (au, ei, eu). Kar se tiče soglasnikov, nemščina ne pozna šumnikov (č, š, ž) oz. le-te zapiše z več črkami, kot npr. sch za [š] ipd.

Prav tako pozna nemščina le 4 sklone, medtem ko jih v slovenščini uporabljamo kar 6.
Prav zaradi vseh teh značilnosti in še večih, je nemščina uvrščena v kategorijo jezikov, katere se je težko naučiti.

Potrebno je veliko volje, smisla in seveda posluha za jezik. Jezik kot tak ima bogato besedišče, kar pomeni, da ima lahko ena slovenska beseda več nemških različic oz. prevodov. Tukaj mora prav prevajalec pokazati veliko mero smisla in seveda znanjaza prevajanje, da izbere tisto ´pravo´ oz. najbolj ustrezno besedo, ki naredi prevod dober. Zavedati se moramo, da časovno več časa zahtevajo prevodi v nemščino.

V nemškem jeziku je izredno pomemben pravilni besedni red. Prevajalci, ki prevajajo besedila v nemški jezik, morajo biti tesno povezani s svojim lektorjem, saj je kakovosten slovensko/nemški prevod plod njunega medsebojnega sodelovanja. Dejstvo, da je prevajalec izobražen oz. diplomiran prevajalec nemškega jezika, še vedno ne pomeni, da je nemščina njegov materni jezik.

Da pridemo do kvalitetnega nemškega/slovenskega prevoda, mora prevajalec odlično poznati osnove obeh jezikov. Osnove besedišča, terminologije, rabe jezikovnih posebnosti …