Prevajanje madžarščine

Angleško madžarski prevodi

Značilnosti prevajanja besedil iz angleškega v madžarski jezik ponazorimo z izvirno študijo, ki jo je objavil Adrienn Károly v English for Specific Purposes 31 (2012) 36–46 z naslovom Prevajalska kompetenca in prevajalska uspešnost: leksični, skladenjski in besedilni vzorci pri študentskem prevajanju izbrane EU zvrsti (ang. Translation competence and translation performance: Lexical, syntactic and textual patterns in student translations of a specialized EU genre). Posebnosti prevajanja iz angleščine v madžarščino prikažemo torej skozi realno izvedeni prevod večjega števila prevajalcev. Vzorec v študiji je zajemal deset študentov tretjega letnika s povprečno starostjo 21 let. Naloga študentov je bila prevesti izbrano EU besedilo iz angleščine v madžarščino. Tekst je bil skrbno izbran z namenom izpostaviti več aspektov za katere se je ocenilo, da bodo vplivali na uspešnost prevoda. Ti aspekti so se nanašali na avtentičnost, temo, žanr, dolžino, težavnost in aktualnost besedila. Eksperimentalni tekst je bil odgovor Evropske komisije na parlamentarno vprašanje, ki ga je zastavil madžarski inženir in politik Béla Glattfelder v povezavi z pretiranim pitanjem gosi na Madžarskem. Študentje so prevedli odgovor Komisije iz angleščine v madžarščino.

Tekstualna analiza se je izvedla na način, da se je določilo število stavkov študentovega prevoda in nato so se ti stavki primerjali z uradnim prevodom. Ker gre pri prevajanju vedno za določene variacije, se je uradni madžarski prevod opredelil kot ena izmed možnih rešitev in ne kot končno merilo kakovosti prevoda. Evaluacija prevodov se je izvedla z izbranimi modeli avtorjev Dróth in Klaudy. Dróthov sistem bazira na petih fazah in sicer na komunikativni fazi (kulturne, socialne in profesionalne izkušnje), tekstualnem izhodišču (tip besedila, žanr, retorični namen, stopnja formalnosti, slovnični in leksikalni register), leksični fazi (analiza in prenos pomena besednih elementov), skladenjski (analiza in prenos pomena slovničnih elementov) ter površinskih značilnostih (pravopis, ločila in urejevalnik besedil). Klaudy pa izhaja iz izvorne trditve, da je prevajanje kompleksen proces odločanja v katerem mora prevajalec izvršiti številne aktivnosti, ki jih poimenuje operacije prenosa. Te operacije razdeli v dve glavni skupini, slovnična in leksična. Ti dve skupini se nato delita naprej v odvisnosti od načina operacije in njihovih vzrokov. Po analizi prevodov se je le-te primerjalo med seboj z namenom določiti tipične ponavljajoče vzorce napak. Izvedel se je tudi intervju s študenti. Sleherni med njimi je navedel svoj pogled na prevod in težave, ki so jih imeli med prevajanjem. Na ta način so pri analizi pridobili njihove razlage za napake.

Analiza nepravilnosti pri prevajanju je pokazala, da je največ napak leksičnih. Sledijo jim skladenjske in tekstualne nepravilnosti. Prevod izbrane leksikalne postavke je bila ponavljajoča napaka pri prevodih. Zaradi ne-EU specifičnih leksičnih elementov je prihajalo do številčnejših pomenskih možnosti v odvisnosti od danega konteksta.

Primer leksične napake je prevod glagola (ang. to be aware of). Osredotočimo na študentov prevod (ang. The Commission is aware of the importance for Hungary of the production of foie gras from geese.). Ta glagol se lahko prevede na več načinov, ampak v danem kontekstu niso vsi načini pravilni. Ciljni prevod celotne povedi (madž. A Bizottság értesült a magyar hízott libamáj termelésének fontosságáról.) Literarno (ang. The Commission was informed about the importance of Hungarian foie gras production.). Pet od desetih študentov je prevedlo ta angleški glagol v (madž. értesülni’) kar je v večini drugih primerov popolnoma sprejemljivo. V intervjuju so študentje potrdili izbor z razlago, da je v drugih tekstih bil takšen prevod ekvivalent. Ta glagol pa sporoča, da Komisija ni bila seznanjena predhodno o tej praksi kar pa v danem kontekstu zagotovo ne velja. Izbor napačnega glagola je zanimiv zaradi dejstva, da so študentje prebrali, analizirali in prevedli parlamentarno vprašanje pred prevajanjem odgovora. Torej so bili seznanjeni z vsebino in ozadjem informacij iz besedila. Kot je razbrati pa študentje niso uporabili tega predznanja pri prevodu izbrane povedi. To pomeni, da njihove lingvistične kompetence niso popolnoma vključene v njihove prevajalske kompetence in da potrebujejo trening v smeri v tej domeni.

Študentje so bili med prevajanjem soočeni s številnimi skladenjskimi izzivi. V izbrani povedi je šest študentov naredilo napako pri prevodu samostalniške zveze (ang. the importance for Hungary of the production of foie gras from geese). Samostalniške zveze so pogoste v angleških EU besedilih. Prevajanje modifikatorjev iz angleščine v madžarščino je izvedljivo, toda rezultat je pogosto konfuzna struktura, ki je izredno nenavadna v madžarskem jeziku in pogojeno nerazumljiva za bralca. Madžarki prevod tega stavka implicira, da je proizvodnja madžarskih gosjih jeter pomembna. Ampak pomen je nejasen in ne pove, da je pomemben za celotno državo. Eda izmed glavnih norm sodobnega študija prevajalstva je upoštevanje norm in konvencij, ki izhajajo iz ciljne kulture. Boljša metoda dotičnega prevoda bi bil prevod stavčnega dela (ang. clause). Čeprav v tem načinu ne gre za operacijo obveznega prenosa je metoda všečna večini madžarskih prevajalcev. Klaudy jo poimenuje kot prevajalska norma. Ta metoda se je uporabila pri oblikovanju uradnega madžarskega prevoda besedila. Uporabili so jo le štirje študenti.

Na tekstualnem nivoju so se pojavljale napake v povezavi z leksičnimi in slovničnimi prvinami kot na primer uporaba veznikov. V povedi (ang. On the contrary, the recommendation explicitly acknowledges the legality of the production of foie gras as such and only puts countries allowing foie gras production, such as Hungary, under certain obligations, i.e. inter alia, it obliges countries allowing foie gras production to encourage research on its welfare aspects and on alternative methods, which do not include gavage.) se zaimek ‘it‘ nanaša na ‘the recommendation‘, ki se nahaja v prvem stavčnem delu. Ta navezava ni bila logična pri petih študentih. Pri njih se ni dalo razbrati na kaj se nanaša ‘it’ ker študentje niso določili ‘it’ s ponovitvijo besede ‘recommendation’, ki je podpomenka besed ‘legistation’ ali ‘law’. V izteku razlage izhodišč za tekstualne napake navedemo pomembno značilnost pri prevajanju iz angleščine v madžarščino in sicer, da se lahko zaimke izpusti v madžarskem jeziku.         

Napake pri prevajanju zaradi prevajalskih kompetenc so študentje minimizirali z uporabo njihovega dodatnega lingvističnega znanja (v kolikor je obstajal), z uporabo enciklopedij, tematike in medkulturnega znanja. Problemi prevajanja so bili nerešljivi v kolikor prevajalec ni poznal delovanja EU inštitucij in zakonodajnih postopkov. Veliko tovrstnih napak je mogoče odpraviti v kolikor prevajalec obvlada dotično tematiko. Med intervjujem so študentje priznali pomanjkanje poznavanja izbrane teme. Študentje morajo poznati proces in delovanje prevajalskega ustroja v EU inštitucijah v kolikor želijo narediti dober prevod. To pomeni, da morajo vedeti kje in kako delajo, v tem primeru, madžarski prevajalci, kako prevajanje EU besedil poteka, kje so ti prevodi objavljeni in katere jezikovne norme morajo pri prevajanju upoštevati.

Predstavili smo strukturirani pristop analize napak ter njihovo strokovno klasifikacijo pri prevajanju besedila iz angleščine v madžarščino in skozi napake, ki so nastajale v procesu prevajanja, opozorili na posebnosti pri transformaciji originalnega besedila, v tem primeru odgovora Komisije v angleškem jeziku, v ekvivalento besedilo v madžarskem jeziku.