Prevajanje italijanščine

Italijansko slovenski prevodi

Italijanščina spada v skupino romanskih jezikov. Jezik govori okrog 62 milijonov ljudi, med katerimi jih največ živi v Italiji, sicer pa je razširjena po celi Zahodni Evropi. Temelje ima v florentinski govorici. Razlika med italijanščino in drugimi sodobnimi romanskimi jeziki je v soglasnikih, saj pozna dvoje ali t.i. dolge soglasnike, ki so značilni za latinščino.

Tako kot vsak jezik, ima tudi italijanščina posebnosti, ki so tako specifične, da jih je včasih nemogoče prevest oz. le-te predstavljajo za prevajalca trd oreh. V prvi vrsti gre za to, da je italijanski jezik veliko manj neposreden kot slovenščina, kar je najbolje vidno v uradniškem jeziku, ki je razvejan, posreden in nejasen. Pri prevajanju v ali iz italijanščine moramo razvozlati marsikatero zanko in upoštevati neposrednost slovenskega jezika, saj lahko drugače pride do ´slabih´ prevodov, v katerih italijanski bralec zazna to direktnost.

Italijanščina je eden tistih jezikov, ki za razliko od Slovenščine ne poznajo dvojine in nimajo srednjega spola, pomeni da poznajo le moški (v glavnem samostalniki s končnico -o) in ženski spol (v glavnem samostalniki s končnico -e). Italijanska abeceda ima 21 črk. V primerjavi s slovensko, odpadejo j, k, č, š , ž, dodati pa moramo q. Kot v slovenščini, so samoglasniki a e i o u, ostali so soglasniki.

Trd oreh za slovenskega prevajalca predstavlja tudi člen ali spolnik, saj ga slovenščina ne pozna. Ta člen je lahko določni ali nedoločni, pri čemer določnega (il, la) prevajamo s približnim ta-to, nedoločnega (un, una) pa z neki-neka, npr.il cavallo pomeni ta konj ali konj, o katerem govorimo; un cavallo je neki konj ali konj, o katerem nimamo podatkov.

Člen, ki je praviloma vedno navzoč, postane še težje razumljiv, ko je odsoten oziroma izpuščen. Čeprav ima slovnica pravila za vse te primere, je raba člena tudi stvar osebnega sloga. V italijanski slovnici je važen tudi t.i. opuščaj, ki nadomešča opuščene samoglasnike na koncu besed in je obvezen, npr. quella amica (= tista prijateljica)zapišemo kot quell’amica.