Razumeti prevajanje

V prevajalski agenciji Silink se zavedamo, da je prevajanje mnogo več kot računalniško podprt brezosebni sistem, ki ga na primer opravljajo spletni prevajalniki. Za dobrim prevajanjem se vedno skriva odličen prevajalec, ki je ključen dejavnik procesa, ki ga v našem podjetju skrbno gojimo.

Izpostavimo, da je prevajanje definirano na več načinov. Poznamo Bellovo definicijo iz začetka devetdesetih let, ki pravi, da je prevajanje transformacija originalnega besedila v ekvivalentno besedilo v nekem drugem jeziku. Pri tem naj se v čim večjem merilu ohrani vsebina besedila ter formalne funkcije in funkcionalne vloge. Pred njim je Catford v šestdesetih letih, ko se je s prevajanjem začela ukvarjati znanstvena elita zapisal, da je prevajanje zamenjava tekstovnega gradiva v enem jeziku (SL, ang. Source Language) z ekvivalentnim tekstovnim gradivom v drugem jeziku (TL, ang. Target Language). Njegova skrb za ohranjanje neke vrste enakovrednosti med SL in TL je bila očitna.

V poznih devetdesetih letih se je izoblikoval koncept prevajanja v obliki ekvivalentnosti. Nemški avtor Koller je zapisal, da je prevajanje rezultat obdelave besedila pri kateri se prenese izvorna jezikovna oblika besedila v ciljno jezikovno obliko jezika. Med ciljnim besedilom v ciljnem jeziku in izvornim besedilom v izvornem jeziku obstaja razmerje, ki ga lahko opredelimo kot prevajanje oziroma enakovredni odnos. Ker pa popolna enakovrednost v smislu sinonima oziroma istosti ne more obstajati v kateri koli njegovi kategoriji, Jakobson že pred njim izjavi, da je vsa pesniška umetnost tehnično neprevedljiva. To pomeni, da je prevajalec tisti, ki se mora v takšen primeru odločiti za najboljšo interpretacijo, ki bo imela v TL približno podoben, enakovreden pomen.

Popolni prevod je nemogoč.

Iz tega izhodišča Susan Bassnett izjavi, da so vsa besedila, ki so del literarnega sistema prevodi od prevodov od prevodov. Vsako besedilo je unikum, istočasno pa je prevod drugega besedila.

Nobeno besedilo ni v popolnosti originalno ker je vsak jezik sam po sebi, v svojem jedru, že nek prevod. V prvi vrsti gre tu za neverbalno komunikacijo, potem pa so še vsi znaki in besede in stavki prevodi nekih drugih znakov, besed in stavkov. Ta argument lahko obrnemo brez izgube njegove veljave; vsa besedila so originalna ker je vsak prevod nekaj specifičnega. Vsak prevod je do neke točke izum in kot tak vsebuje edinstveno besedilo.