Opredelitev jezika
Nepravilnost v jeziku ni le napaka proti samemu jeziku…
škoduje tudi dušam. (Plaaton)
Jezik je glavno in temeljno sredstvo sporazumevanja, z njim lahko tvorimo (govorimo, pišemo) besedila ter sprejemamo (poslušamo, beremo) in razumemo druga besedila.
Z jezikom smo utemeljenimi sami, naša civilizacija, naše razumevanje snovi. Z jezikom podeljujemo statuse. Z jezikom izražamo svoja hotenja, sodbe, vedenja. Z jezikom razodevamo sebe.
Torej lahko sklenemo, da brez jezika ni našega obstoja.
V procesu sporazumevanja lahko sodelujemo uspešno, če imamo razvito jezikovno zmožnost. Naučiti se moramo sredstev, s katerimi stopamo v sporazumevalni proces, kjer nastopamo kot tvorec in naslovnik. Osnovne rabe se človek nauči v formalnem izobraževanju.
Svoje znanje pa lahko izpolnjujemo tudi s pomočjo priročnikov:
- SLOVAR, ki nam poda razlago besed in njeno uporabo v praksi;
- SLOVNICA, ki opredeljuje vsa pravila, po katerih besede tvorimo, sklanjamo in izgovarjamo;
- PRAVOPIS in PRAVOREČJE pa se ukvarjata s tem, kako naj besede izgledajo, kako jih izgovarjamo ali napišemo.
Za »jezikovno brezhibnost« je potrebno osvojiti slovnična, pravorečna in pravopisna pravila. Kaj to pomeni?
SLOVNIČNA PRAVILA urejajo skladanje besed v višje enote. Učijo nas tvoriti pravilne besedne zveze, povedi in besedila.
PRAVOREČNA PRAVILA nas učijo pravilnega izgovarjanja besed in višjih enot. Zajemajo pravila o izgovoru glasov v različnih položajih v besedi, o naglaševanju besede in trajanju naglašenega samoglasnika ter o melodiji, glasnosti, hitrosti in višini govorjenja, o premorih in o barvanju glasov.
PRAVOPISNA PRAVILA nas učijo pravilnega pisanja besed in višjih enot. Zajemajo pravila o zapisovanju glasov s črkami, o rabi velikih in malih črk, o rabi ločil, o deljenju besed, o pisanju besed skupaj, narazen ali z vezajem ter o pisanju prevzetih besed.
Če nismo vešči vseh teh pravil, se odločimo, da besedilo, ki ga damo iz rok, pregleda in uredi lektor.
