Raba pogovornih izrazov v televizijskih in radijskih oddajah

Res je, da se v jezik, ki zaseda javne govorne položaje, prikradejo tudi pogovorni izrazi, ali izrazi iz jezika mladih, kot npr.:

• kaj dogaja, stari?
• kera bedna fora
• ne teži
• Itak!
• ni da ni
• hudo
• carsko

Bolj opazni so slengovski izrazi, ki so opazni, zabavni. Pogosti so tudi izrazi iz angleščine ali drugih jezikov (ful, kul, fen, fenica, svašta, valda, faca)

 

Ali so ti izrazi primerni da jih uporabljamo v javnih medijih?

Kadar se te izraze uporablja v medijih, je potrebno biti pozoren na to, komu je oddaja namenjena.

Če je oddaja namenjena mladim, kjer so pogovori spontani in niso vnaprej pripravljeni, potem je normalno, da se uporabljajo tudi taki izrazi. S tem se doseže avtentična, pristna situacija.

 

Povzeto po oddaji Minute za jezik, RTV SLO, dne 29.3..2011

 

Pravilna raba in zapis glavnih in vrstilnih števnikov

Števniki spadajo v skupino pridevniških besed, poznamo 4 vrste števnikov:

• Z glavnimi števniki štejemo (en mesec, dve leti, tri prijateljice, …) Po njih se vprašujemo z vprašalnico KOLIKO.
• Vrstilni števniki nam povedo, kdaj je nekaj na vrsti (prvi mesec, drugi razred, tretja hiša, …) Po njih se vprašujemo z vprašalnico KATERI.
• Ločilni (enoj, dvoj, troj)
• Množilni števniki (enojen, dvojen, trojen)

 

V govoru načeloma nimamo težav z uporabo in razlikovanjem glavnega in vrstilnega števnika. Vendar pa se števniki od 5 naprej lahko sklanjajo.

Primer: (dvojna možna uporaba)

S petimi / s pet študenti smo šli na ekskurzijo.
Govorili smo o petih / o pet študentih.
Petim/pet študentom sem poslal vaje po internetu.

 

Števnike lahko zapisujemo z besedo ali s številko.

Če zapisujemo s številko, moramo upoštevati pravopisna pravila.
Za vrstilnimi števniki vedno pišemo piko, za glavnimi števniki nikoli. (60 let, v 60. letih)

Če ne vemo ali gre za glavni ali vrstilni števnik, je najbolje, da se po števniku vprašamo.

• Pri šestdesetih letih še vedno teče. Pri koliko letih? Pri 60 letih še vedno teče. (glavni števnik)
• V šestdesetih letih so nosili hlače na zvonec. V katerih letih? V 60. letih so nosili hlače na zvonec. (vrstilni števnik)
• S petimi razredi smo šli na morje. S katerimi razredi? (vrstilni števnik) Na morje smo šli s 5.a, 5.b in 5.c razredom.
• S petimi leti je začel igrati klavir. Pri koliko letih? (glavni števnik)

 

Povzeto po oddaju Minute za jezik, RTV SLO, z dne 4.1.2011

 

Kdaj pišemo besedne zveze skupaj, kdaj narazen in kdaj z vezajem?

Skupaj pišemo zloženke kot npr.: živinozdravnik, severovzhod, malokdo, marsikdo

Skupaj ali narazen pišemo zloženke: alfažarki ali alfa žarki, malokdo ali malo kdo

Sestavljanke, ki jih pišemo skupaj: superčlovek, nadpovprečen, pradedek

Sklopi (skupaj ali narazen): nebodigatreba, ne bodi ga treba

Sklopi (skupaj): pridanič, vseskozi, vsepovsod

Pisanje s stičnim vezajem: le-to (tole), le-ta (tale)

Tudi v priredno zloženih besedah lahko uporabljamo stični vezaj (tu nadomešča veznik in):
slovensko-nemški slovar, gospodarsko-ekološki

Tudi nekatere podredne zloženke lahko zapisujemo s stičnim vezajem: (kjer imamo kratično zvezo črk, števk): OECD-ja, 40-tonski, 3-odstotna inflacija, C-vitamin

Nekatere besedne zveze se lahko pišejo s stičnim vezajem ali skupaj, kar ima različen pomen.
Npr.: socialno-političen (govorimo o socialnih razmerah in o politiki)
socialnopolitičen (govorimo o socialni politiki neke države, družbe)

Nestični vezaj

Najpogosteje uporabljamo pri priimkih in privzetih priimkih
Marta Kocjan – Barle, Karel Destovnik – Kajuh (vzdevek)

V zadnjem času se raba tega nestičnega vezaja opušča.

Nestični vezaj uporabljamo tudi pri dvodelnih krajih:
Šmarje – Sap, Gozd – Martuljek, Gorenja vas – Rateče (dva kraja ki sta si blizu)

Povzeto po oddaji Minute za jezik, RTV SLO

 

Raba pridevnika/prislova SUMLJIV namesto pridevnika/prislova SUMNIČAV

Sumljiv je tisti, ki se nam zdi sumljiv.
Sumničav je tisti, ki se mu mi zdimo sumljivi.

Primer napačne rabe (v nekem romanu): Šofer me je iz avta sumljivo gledal.

(Iz sobesedila je povsem jasno, da je bila sumljiva ona, torej jo je gledal sumničavo.)

 

Man kann in einer Bank arbeiten – aber auch auf einer Bank.

Wenn ich mit meinem Laptop bei schönem Wetter im Park arbeiten möchte, setze ich mich auf eine Bank. Also arbeite ich auf einer Bank.

die Bank :  Sparkasse/Geldinstitut     oder      Sitzgelegenheit

Vir

 

Redensart/Redewendung: Morgenluft wittern

Bedeutung: (Neue) Hoffnung schöpfen - seine bzw. eine neue Chance sehen - wieder guten Mutes sein - einen Vorteil für sich erhoffen

Morgenluft wittert man insbesondere dann, wenn es in der Vergangenheit nicht gut lief und man eigentlich schon die Hoffnung auf eine Besserung der Lage aufgegeben hatte.

Beispiel: "Nach dem Vorstandswechsel wittern die Aktionäre Morgenluft."

Pridružite se nam na Facebooku.


Bodite na tekočem z ugodnostmi in novostmi.